Konoplja: Merlin: Evolucija in etnobotanika (University of California Press, 2016) Roberta Clarkea in Marka Merlina je izčrpna interdisciplinarna raziskava naravnega izvora in zgodnjega razvoja te znamenite rastline, ki poudarja njeno zgodovinsko vlogo pri razvoju človeških družb. V tem poglavju so podrobno opisane hranilne koristi konopljinih semen za prehrano ljudi.
Konopljina semena se najpogosteje jedo cela, surova ali pražena, ali pa se zmeljejo in skuhajo v kašo, pogosto z rižem ali drugim žitom. Botanično gledano so semena konoplje pravzaprav trdi, enosemenski plodovi s trdo lupino (imenovani nažice), mehko, belo jedro, ki hrani bodisi lasten zarodek bodisi žival, ki ga poje, pa je pravzaprav “seme.” Mnogi avtorji konopljino seme napačno imenujejo “žito” ali “zrnje”, ker se goji kot poljščina in zagotavlja hrano, podobno pravim žitom (npr, riž, proso, pšenica, ječmen, rž itd.), vendar je konoplja dejansko oljno seme z relativno visoko vsebnostjo beljakovin in nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Z oljem bogata semena konoplje so bila še ena pomembna spodbuda, da so jo zgodnji ljudje razširili.
Prehranska vrednost konopljinih semen je izjemna, saj vsebujejo od 20 do 25 odstotkov lahko prebavljivih beljakovin tipa edestin, od 20 do 30 odstotkov ogljikovih hidratov in od 25 do 35 odstotkov jedilnega olja ter približno 10 do 15 odstotkov netopnih vlaknin, ki prehajajo skozi prebavni trakt in tako služijo kot groba krma. Polinenasičeno olje, pridobljeno iz konopljinega semena, vsebuje veliko esencialnih maščobnih kislin (EFA), medtem ko celotno konopljino seme vsebuje tudi veliko mineralov, vključno s fosforjem, kalijem, magnezijem, žveplom in kalcijem, ter skromne količine železa in cinka, pri čemer je slednji pomemben encimski kofaktor za presnovo človeških maščobnih kislin. Poleg tega je konopljino seme dober vir karotena, predhodnika vitamina A. Ko so ljudje začeli gojiti domače živali, so bila konopljina semena in z beljakovinami bogata pogača, ki je ostala po ekspresiji konopljinega olja, hranljiva krma.
Zaradi hranilne vrednosti konopljinih semen so bila ta verjetno vir beljakovin in olja povsod, kjer so zgodnje skupine ljudi naletele na popolnoma zrele ženske rastline konoplje. Poleg tega se olje iz konopljinih semen velikokrat uporablja tudi za neživilske namene, na primer kot gorivo za razsvetljavo, sredstvo za zaščito lesa in osnova za milo. Poleg osnovne vrednosti konopljinih semen kot vira beljakovin in ogljikovih hidratov je bila za zgodnje ljudi ključnega prehranskega pomena njihova izredno visoka vsebnost EFA. Maščobne kisline omega-3 in omega-6 (v konopljinih semenih predvsem linolna in linolenska kislina) so v prehrani človeka bistvene, saj so potrebne za izvajanje življenjsko pomembnih presnovnih procesov, vendar jih ne moremo sintetizirati iz drugih molekul. Prava žita in stročnice so odličen vir ogljikovih hidratov ter vsebujejo precejšnje količine prehranskih beljakovin in olj, vendar so skoraj brez EFA, zlasti maščobnih kislin omega-3 in omega-6, ki so ključne za življenje človeka. Zato moramo poleg osnovnih poljščin pridobivati EFA še iz drugih živil. Nekatera ribja olja vsebujejo veliko EFA, prav tako nekaj drugih semenskih olj, kot so lan, večerna primes (Oenothera biennis) in boraga (Borago officinalis), vendar je konoplja posebna, saj ima idealno razmerje EFA za zdravje ljudi.
Več o konoplji: : Evolucija in etnobotanika:
- Umetna okolja in širjenje industrijske konoplje
Odlomek iz knjige Konoplja: Clarke in Mark Merlin z dovoljenjem založbe University of California Press.
